Sveti Peter-odprtje 12.6.2016


Cekinčki po letu in pol ponovno na Svetem Petru Pred dobrim letom in pol sem svoj članek o vzponu na Sveti Peter zaključil takole: »V naslovu sem zapisal slovo od zavetišča. Žal je bilo slovo dejansko, saj smo bili ena od zadnjih, če ne celo zadnja skupina pohodnikov, ki je zavetišče obiskala. Približni deset dni po našem obisku je namreč zavetišče pogorelo do tal. V pogovorih s člani domačega PD smo jim obljubili vso pomoč pri izgradnji novega in, ko bo potrebno, ko nas pokličejo, bomo spet na kraju lepih spominov. Teh nam namreč tudi ogenj ne more vzeti.« Po požaru so domači planinci nemudoma začeli akcijo, saj ni malo dela že s pridobivanjem dovoljenj in ostalih papirjev, ki so potrebni za gradnjo objekta, še posebno v hribih. A marljivi fantje in dekleta so uspeli zelo hitro pridobiti vso potrebno dokumentacijo, potem pa zavihali rokave in z nešteto prostovoljnih ur, v zelo kratkem času postavili zavetišče, kaj zavetišče, novo kočo na Svetem Petru. Vsakdo je primaknil kakšen evro in tudi Cekinčki smo izpeljali akcijo pridobivanja prostovoljnih prispevkov in tako, vsaj simbolno, prispevali k izgradnji nove pridobitve. Veselo smo bili presenečeni, ko je prišlo vabilo naše Valerije, da se udeležimo odprtja novega objekta. Volja je bila velika, kandidatov mnogo, potem pa je udarila izredno slaba vremenska napoved in mnogi so odpovedali udeležbo. Na koncu se nas je v nedeljo, 12. junija 2016, na Laščah, zbralo osem najbolj vztrajnih in se podalo na pot. Kljub nemirni noči, v kateri je tudi močno deževalo, se nas je narava tokrat usmilila in nam dovolila, da smo se povzpeli na Svetega Petra, ne da bi nas namočilo. Valerija je poskrbela tudi, da smo se zjutraj, pri njeni sorodnici, okrepčali s čajem, kavo in »tistim, česar v lokalih do desete ne smejo točiti«. Snidenje mnogih prijateljev na vrhu je bilo dokaj čustveno, še posebno pa je vsem hitreje začelo biti srce ob pogledu na tisto, kar so domači planinci, ob pomoči mnogih drugih seveda, uspeli postaviti na temeljih starega zavetišča. V vsem sijaju se nam je pokazala nova koča, ki bo v bodoče nudila zavetje mnogim planinskim rodovom. Potem pa se je začelo zares, kot se ob taki priliki spodobi – priložnostni govori planincev, predstavnikov občin, ki so s svojimi prispevki pripomogle, da je tako hitro zrastla nova pridobitev, zahvale vsem, ki s(m)o kakorkoli pomagali, kulturni program…in obilo hrane ter pijače, ki so jo pripravili gostitelji ter se ponovno pokazali in izkazali s svojo gostoljubnostjo. Čas je bil tudi za ogled notranjosti, ki je mnogo bolj udobna in funkcionalna, tako, da bo bivanje v njej res prijetno. Hitro se je dan prevesil v popoldne in bilo je potrebno začeti razmišljati o povratku v dolino. Tudi popoldne je vreme vzdržalo, kot bi vedelo, da se dogaja nekaj veselega in da nam ni potrebno pokvariti dneva s padavinami. Dragi planinci, prijatelji skupine Dvor, v vašo prekrasno pridobitev se bomo rade volje vračali in naj vam in bodočim generacijam služi mnogo, mnogo let. Zapisal: Miran Klavora Fotografije: Milan, Miran J. in Miran K.

dodaj komentar

če želiš komentirati, se prijavi ali včlani

album

dodan
27. julij 2016
fotografij
27

priporoči

Vpiši email prijatelja, kateremu želiš priporočiti album. Sporočilo ni obvezno.
prejemnik
tvoje ime
tvoj email
sporočilo
 
napaka v polju

forum kode

tekstovna povezava na album


slikovna povezava na album

prijava


napaka v polju