»Če nam bodo bogovi naklonjeni vas mimo križevega pota na začetku poti popeljem v soboto, 27. marca 2010 v Nebesa« tako sem povabil 38 pohodnikov teden pred pohodom, še dan pred pohodom pa: »gremo, ne gremo, gremo, ne gremo, tudi v meni je bila dilema, a mi jo je pomagal razbiti 68-letnik z revmatizmom (ki nič ne kaže na slabo vreme), je pa hkrati tudi gorski vodnik z mednarodno licenco, pa še doma s Homa nad Šentrupertom. In kaj mi je svetoval: Pojdite, s seboj ponesite dežnik, ki vam bo prav prišel ob kakšni manjši plohi in lepo uživajte v naših krajih.«
In smo po poti, ki je speljana po valovitem robu Mirnske doline severovzhodno od Trebnjega, kjer si roko podajajo majhne vasi in raztresene domačije, slikovite cerkve in s soncem obsijani vinogradi, barviti gozdovi, njive in travniki. Pot se začenja in končuje v Šentrupertu – kraju, ki mu daje poseben pečat mogočna župnijska cerkev sv. Ruperta.
Da, to je Steklasova pot, ki poteka v smeri Šentrupert – Vesela Gora – Škrljevo – Ravnik – Ostrež – Apnenik – Koromandija – Okrog – Zadraga – Draga – Hom – Nebesa – Ukenberk – Viher – Hrastno – Vrh – Kamnje – Šentrupert.
Na poti smo imeli vsega dovolj, sonca, oblakov, dežja, sodre, pa naj rajši neham, a ni bilo nič hujšega in po sodri ali babjem pšenu je bilo pretežno jasno (optimist) ali pretežno oblačno (pesimist).