Po vzponu na Tinjan in spustu nazaj v Osp je bil marsikomu ta podvig premalo, zato se nas je 30 po kratki malici in težko pričakovani kavi (pa ne zaradi zasvojenosti z njo, ampak zaradi daljšega čakanja nanjo) podali v nasprotni breg, ki se je prej imenoval Strmec in je gručasto naselje ležeče na pomolu zgrajenem iz fliša in apnenca. Okoli 30 metrov nad naseljem stojijo ruševine gradu Socerb. V bližini gradu je Sveta jama, zanimiva kraška jama, v kateri se nahaja edina podzemna cerkev v Sloveniji. V jami je svoj čas prebival sveti Socerb, po katerem se kraj tudi imenuje.
Že na začetku poti smo občudovali dekle, ki je v Osapski steni premagovala navpičnico in kmalu smo tudi mi grizli kolena po planinski poti in le oddaljeno grmenje in bliskanje nas malce »spodbujalo«, da smo še bolj pospešili korak. Splačalo se je, kajti pričakala so nas odprta vrata gradu in kmalu smo zasedli grajsko dvorišče, s katerega smo občudovali Tržaški, Koprski in Piranski zaliv z vso infrastrukturo, kot na dlani.
Vremenska napoved je za popoldne obetala nevihte in plohe, zato smo se kar hitro odpravili mimo vasice Kastelec čez Spodnji kras in glej ga zlomka, ravno na robu, ko smo v dolini že zviška gledali na Osp, nas je začelo namakati. Pa kaj za to, opremili smo se s pelerinami, dežniki in jo složno mahnili v dolino ter se, kljub dežju, zadovoljni razšli in že razmišljali o naslednjem cilju – Begunjščici.
© Popcom d.o.o. Vse pravice pridržane.
