Sedmera jezera 19.7.2014


Popotovanje po Julijcih – konec priprav za Triglav Da začutiš veter z gore, podlago po kateri se boš nanjo povzpel, zrak, ki ga boš na gori dihal, se ji je potrebno čimbolj približati. Tega se zaveda tudi Milan, zato nam je, za zadnji kondicijski pohod pred vzponom na Triglav, pripravil krožno popotovanje po Julijcih od Planine Blato do Koče pri Triglavskih jezerih in nazaj. V vabilu na popotovanje 19. julija je bilo zapisano, da bo popotovanje od lahke označene poti, do delno zahtevne označene, kar je verjetno prepričalo, poleg »Triglavske skupine«, še kar nekaj drugih Cekinčkov, da so v sobotnem jutru prišli na start, na Planino Blato, tako, da je bilo skupno število »sprehajalcev« kar 28. Po zahtevnem iskanju parkirnih prostorov in opisu poti, ki jo bomo prehodili, smo se, polni pozitivne energije in pričakovanja prelepega dne, podali na pot proti Planini pri Jezeru. Gozdne poti, katerih okolica je bila levo in desno posejana s različnim cvetjem, so nas kmalu pripeljale do koče, prvega postanka. Nekaj pijače, malica in že smo se podali, preko prevala, po dokaj strmi poti, proti naslednjemu cilju, Planini Viševnik. Nihče si niti s sanjah ni mogel predstavljati, da bomo na planini deležni sprejema in zabave, kot so nam jo pripravili »domačini«, Jele z bratom in svakinjo ter na koncu še Milan. Ob malici in pijači so nam pripravili nekaj glasbenih točk, veliko število šal in na koncu še »dramsko uprizoritev – skeč«, ob kateri ni manjkalo smeha. Pred odhodom nas je Jele odpeljal še na razgledno točko, na kateri si on »polni baterije« in preživlja » najlepše trenutke v družbi gora«. Kot zelo dober poznavalec gora, nam je pokazal lep del Julijcev in poimensko našteval vse vrhove, ki jih je moč videti z njegovega razgledišča. Čas je prehitro mineval in kljub temu, da nas je popadla želja, da bi ostali na Viševniku, v Zavetišču Draga Bregarja, smo morali dalje. Noge so nas, polne nove energije in prekrasnih vtisov, ponesle preko Planine Ovčarija do Štapc. Z vrha se nam je že odprl pogled na naslednji cilj, Dvojno jezero in Kočo pri Triglavskih jezerih. A pozor, pot ni enostavna, zato je bilo nujno nekaj napotkov za premagovanje strmega spusta po lestvah, skobah, s pomočjo jeklenice, da bi ne prišlo do neljubega dogodka. Zahteven spust je bil poplačan s pogledi na prekrasna polja raznobarvnega gorskega cvetja in neizbežen je bil daljši postanek, da smo si fotografi »dali duška«, kajti take lepote ne vidiš vsak dan. Brez težav smo nato nadaljevali pot do Koče pri Triglavskih jezerih, kjer smo si dovolili nekoliko daljši postanek, saj nam je Milan dal podatek, da bo nadaljevanje poti »nosilo oznako lahka«. Po daljšem postanku, srečanju z nekaterimi prijatelji in znanci (sam sem srečal celo nečaka), smo se podali na obrežje jezera ter tam poskrbeli, da je nastala skupinska fotografija. Skozi prijeten hlad gozda, preko prehoda Prode, smo se podali proti Planini Ovčarija, z nje pa preko Dednega polja nazaj proti Planini pri Jezeru. V gozdu ponovno kar lepo število cvetlic ter bližnje srečanje s srnjadjo, ki pa je bilo tako nenadno, da niti fotografije nismo uspeli narediti. Zamujena priložnost za fotografiranje »prebivalcev gora« se nam je nato ponudila ob koči na Planini pri jezeru, kjer se nam je na ogled (in fotografiranje) postavil lep primerek gada. Zanimivo ga je bilo videti, kako si je prizadeval, da bi preko hišnega praga prišel v kočo. Po fotografiranju sem ga sicer, zaradi velikega števila obiskovalcev, med katerimi je bilo kar lepo število otrok in bosih tujcev, odnesel z dvorišča koče in ga pustil na primernejšem kraju. V pogovoru mi je nato oskrbnik koče zaupal, da pogosto prihaja na dvorišče in celo, da ni edini. Vznemirljiva prigoda, slovo od nekaj »članov odprave«, ki so se določili ostati še naslednji dan, smo se, skozi prijeten hlad gozdov, napotili proti Planini Blato, kjer so nas čakali naši »jekleni konjički«. Ob koncu popotovanja smo ugotovili, da nam je zrak godil, da so se oči napasle na lepoti gorskega cvetja ter, da smo pripravljeni na zaključno dejanje, naskok na očaka Triglav, ki bi se moral zgoditi čez teden dni. A žal nam je narava v nadaljevanju prekrižala načrte, jih prikrojila po svoje, a o tem vam bom napisal več v članku o »osvojitvi« Triglava. Zapisal: Miran Klavora Fotografije: Miran Klavora, Elica Pavlič in Metod Vesel

dodaj komentar

če želiš komentirati, se prijavi ali včlani

album

dodan
06. oktober 2014
fotografij
38

priporoči

Vpiši email prijatelja, kateremu želiš priporočiti album. Sporočilo ni obvezno.
prejemnik
tvoje ime
tvoj email
sporočilo
 
napaka v polju

forum kode

tekstovna povezava na album


slikovna povezava na album

prijava


napaka v polju