Končno enkrat na načrtovani dan in 35 Cekinčkov je izpred Luč najprej 16 km vijugalo do parkirišča pod Kočo na Loki, da razdalje so včasih krute. Komaj smo zajeli sapo, že smo dosegli kočo, kjer so si nekateri privoščili izpuščeni zajtrk in že smo jo ubrali v prvi resni breg, Pot neprenehoma vijuga med ruševjem, ki ga na trenutke prekinjajo pravi "nasadi" čudovitih visokostebelnih cvetov ozkolistnega vrbovca ali ciprja, ki ga poznamo še s poti na Ojstrico. Še par počitkov in bili smo že pod Malo Raduho, kjer se priključi pot z Durc in čakal nas je samo še kamnito-travnati svet vršnega grebena. Še prijeten stisk rok in vrh je bil naš, vrh poimenovan Velika Raduha. Klepet, hihitanje, razgledovanje (kar je delna oblačnost dovolila), slikanje in vrh je bilo potrebno zapustiti. Vrnili smo se po isti poti in v koči smo si privoščili obilno kosilo.
Kar naporno je bilo s polnimi želodčki zagristi še v zadnji breg in mimo lepe planine Arte smo prispeli do Snežne jame. Jamarski vodnik, čelne svetilke in karbidovka - acetilenke so nas pospremili v prečudovito jamo, ki ima vhod v udornici. Najprej smo naleteli na Ledeno jamo, kjer so na 15 m debelem ledu ledeni kapniki, sledil je del jame z "mrtvimi" kapniki, polnega občudovanja vreden pa je del z "živimi" kapniki, vseh mogočih oblik. Večina je bila mnenja, da je to ena od najlepših jam, kajti stalno si v neprestanem stiku z jamskim svetom, ki so ga bogatile izbrane besede našega vodnika Draga. Ob povratku iz "ledenice" je v nas "buhnil" vročinski val, kar pravi šok za naša "trupla". Še slovo od prijaznega osebja Jamarskega Društva Črni galeb s Prebolda in sledilo je le še skupno slovo z "nasvidenje" na naslednjem pohodu.
© Popcom d.o.o. Vse pravice pridržane.
