Kar za cel mesec od načrtovanega datuma smo opravili tudi s prvim dvatisočakom letos. Z Ljubelja nas je 27 Cekinčkov do Zelenice malce razvajala sedežnica, zato pa smo toliko bolj zagnano krenili vrhu naproti, Velikemu vrhu, kot najvišjemu vrhu pogorja Begunjščica. Po osvojitvi vrha, s katerega žal ni bilo najlepšega razgleda smo se spustili do Roblekovega doma, se dobro podprli in jo po pastirski poti mahnili Prevali naproti. Tu so nas pričakale nesramno dobri in ogromni štruklji, ki so nam dali toliko energije, da bi jo najraje kar čez Kalvarijo ponovno ucvrli na vrh Begunjiščice. A čakal nas je spust v dolino, za kar smo izbrali Bornovo pot in uživali v dveh kratkih tunelih, ki so nas pripeljali do našega izhodišča z jeklenimi konjički v pričakovanju dira v svoje "hleve".