Najprej se predstavi : deluje v Kmetijsko-gozdarskem zavodu Celje, kot pospeševalka kmetijstva – terenska kmetijska svetovalka. Živi na domači kmetiji, kjer deluje v skladu s svojimi novimi prepričanji, ki se razlikujejo od sedanje doktrine. Je agronomka in mati in tudi prava kmetica. Naslov današnjega predavanja je povzet po naslovu intervjuja Dejana Ogrinca z Majo Klemen Cokan in je bil objavljen v Jani. Svoje predavanje podpira z znanjem, ki je ugotovila, da ni le tisto šolsko. Ob delu prisluhne kmetu in njegovemu znanju. Zdi se ji pomembna ženska modrost, kmetijstvo in ljubezen do zemlje. Kmečka družina in sodobna kmetija lahko dasta razvoj. Ob razmišljanju na temo članka A. Komata: »Ustrahovanje kmetov in potrošnikov z lakoto« - se je našla. Moč nad šibkejšim je ona razvila v idejo »moč šibkejših in pomembnost šibkejših.« Prepozna biodinamiko po Rudolfu Steinerju, kot pomembno. Vsi ritmi vesolja, v katere smo vpeti: ura, dan, teden, mesec, leto – lunino, zemeljsko, sončevo – se povezujejo s planeti in vse to so energije, ki oblikujejo naše življenje. Vse to pa se oblikuje tudi z duhovnim pogledom na to celoto. Lakota – to se ji zdi preveč. Nastaja z monokulturami in z pesticidi, ki vse zastrupljajo. Je tudi proti živinoreji – industrijski in genski inžiniering. Pomembna so stara semena, ki niso gensko spremenjena in so domača. Semena so nam dana od boga in v njih je duh rastline. To, kar je soja sedaj je greh in to vključujejo vsepovsod. Kaj prinašajo genske spremembe ni nikomur znano. Še slabša je nanotehnologija. Žar in optimizem jo žene naprej. Kmetje so bili zavedeni. Pokaže nam tabelo, kako je stavljen svet iz mineralnega, rastlinskega in živalskega ter človeškega, kar pomeni, da ima duhovno telo le človek in je zato za obstoj narave kot celote najbolj odgovoren. Dolžni smo vnukom ohraniti dober, čist in za življenje primeren svet. Sama je sooblikovalka pri vrtnarstvu, botaniki – sadike, sedaj semenska štafeta ( gospe Bauer, Rotar). Sama prideluje semena kamuta. Mleko Celeja – Zelena dolina imajo standard – brez GSO in temu se prilagajajo kmetje (1220) in cel postopek predelave. Kmetovanje je še konvencionalno, a je brez GSO soje. Tudi sama je v tem angažirana. Pomembno je prosto gibanje živali v govedoreji in da se ne odstranjujejo rogovi, saj so pomemben čutni organ, ki tudi povezuje z naravo. Tudi reja avtohtonih pasem prešičev naj se odvija zunaj. Ravnotako domača sorta perutnine. Ob tem pa, da se vse gospodinjske odpadke in gnoj kompostira. Kot dobro prakso omeni potujočo tržnico »Dobrote Slovenije« - slovenska pridelava – kratka pot do potrošnika. Pomagala je pri projektu prodaje vipavskih breskev po Sloveniji. Pomembna se ji zdi kultura bivanja. Navdušuje se nad Waldorfsko šolo. Ob tej temi smo slišali tudi recitacijo lastne pesmi Mihele Zahrastnik – »Seme – dete naše malo«. Po odmoru pa je sledilo še predavanje o industrijski konoplji, ki je bila nekoč dobrina, ki so jo sedaj z Indijsko konopljo popolnoma degradirali. Sedaj je ob posebnem dovoljenju moč gojiti industrijsko konopljo na površini, ki ni manjša od 1000m2. Dovoljenje pa se vsakoletno pridobi na novo. To velja tudi za mak. Mamilo THC je tudi v industrijski konoplji, a mora biti pod 0,2%, da se rastlina lahko uporablja. Rick Simpson promovira zdravilnost konoplje. Seme se predeluje v olje, ki mora biti hladno stiskano. Problem pa je tudi seme, za katerega je sedaj zahteva, da je kupljeno in ne doma pridelano. Dejan Rengov prideluje seme sorte finola. Pokaže tudi sliko, kako so seme na sončen dan pobirali pri njej doma. Omeni Mirka Hudelja iz Avstrije. Letos je bila to pri njih že resna pridelava. Tudi s kombajnom je bila dobra izkušnja. Po požetem ječmenu so na neobdelano strnišče sejali 10. junija konopljo in jo poželi 10. oktobra. V višino so rastline zrasle cca 170 cm. Seme, ki bo na hitro posušeno, bodo hladno stiskali. Revital – drugo leto 5-6 ha. Vlakno je tudi možno prodati. Oblikujejo zadrugo kooperantvo, kjer se bo ločevalo koren ali pezdir od slame in vlakna. Irena Rotar se tudi zavzema za to. Firma Bebi natura se ukvarja z izdelavo oblačil iz konoplje za dojenčke. Po družinski težavi, ki so jo tako reševali, so začeli s prodajo takšnih oblačil. Konopljina moka se lahko uživa surova ali pa se jo meša z drugo moko. Sama je uporabila konopljino moko v marmornem kolaču namesto čokolade. Olje je kot zdravilo. Tudi zluščeno seme se prodaja. Spletna trgovina HEMP oil – biodinamična pridelava. WHC Lendva dela vezane plošče in tekstil. Pridelava česarkoli naj bo spodbuda. Predstavila je še nekaj izdelkov iz konoplje. Kontakt je imela tudi z osebo, ki sodeluje pri čiščenju v Černobilu in sama razmišlja o Cinkarni. Na to temo se je od 140 pridelovalcev hmelja odzvalo le 10. Odzval se je tudi Mito Trefalt, ki bi kot znana osebnost to idejo probal graditi v Žalcu. Zeleno zlato – hmelj – se kot blagovna znamka uveljavlja le preko velikih proizvajalcev. Pomembni pa so tudi tu mali kmeti. Vojko: preventivno biodinamično čistiti zemljo – za premagovanje krize. Po vsakem delu predavanja je bilo tudi zanimanje slušateljev po dodatnih odgovorih. Tako se je po uradnem predavanju skupina 20-ih zadržala še na dodatnem pogovoru. Svetovni kongres je bil v SLO v letih 12 in 13. Nevenka Vahtar.