SVETOVNI DAN TURIZMA

SVETOVNI DAN TURIZMA IZKORISTILI ZA PREDSTAVITEV TURISTIČNE PONUDBE 27. september, Svetovni dan turizma, je dan, ki je posvečen obeležitvi tematike s področja turizma. Svetovna turistična organizacija je letos v ospredje postavila temo »Milijarda turistov, milijarda možnosti. Svetovni dan turizma smo obeležili tudi v Turističnem društvu Šmartno ob Paki s predstavitvijo turistične ponudbe. Upravni odbor TD je imenoval tričlansko komisijo, ki je pripravila program ponudbe. Komisija je predhodno opravila vrsto aktivnosti, da je lahko izdelala program: analizirala je obstoječe stanje, popisala in ovrednotila je obstoječo ponudbo ter določila kratkoročne in dolgoročne cilje. Osnovni cilji ponudbe so ohranitev okolja, naravne in kulturne dediščine ter kulinarike značilne za naše območje. Sledili smo cilju, da pripravimo ponudbo, ki temelji na tistem kar že imamo in kar znamo, vse skupaj pa popestrimo z dejavnostmi, ki so bile nekoč tradicionalno prisotne na našem območju. Turistična ponudba sicer obstaja, vendar je nepovezana, razpršena in brez prave promocije. Izkoristiti moramo tudi določene prednosti, ki jih imamo: neokrnjena narava, ohranjena značilna kulturna krajina podeželja in veliko možnosti za gibanje. Na podlagi interesa za sodelovanje v ponudbi je komisija sledila kratkoročnima ciljema, povezati ponudnike, ki so izrazili interes za sodelovanje ter ponudbo predstaviti najprej domači javnosti. Program turistične ponudbe obsega naslednjo ponudbo: Peš ali s kolesom Po poti kulturne in naravne dediščine Spodnje Paške doline (nosilca: TD Šmartno ob Paki in Društvo ljudske tehnike – Sekcija ljubiteljev starodobnih koles, sodelujejo: JZ MC, ponudniki Praprotnik Mojca, Horvat Peter, Podgoršek Anže, Kocuvan Kristina, Čebelarska družina Šmartno ob Paki), Življenje na vasi ali en dan na Ekološki kmetiji (nosilec: Ekološka kmetija Potočnik Poprask v Skornem), Poišči šmarške zaklade (Gaj Kolšek in OŠ) in Martinova pot (nosilec: PD Šmartno ob Paki). Nekaj več besed je treba nameniti Poti kulturne in naravne dediščine Spodnje Paške doline. Izraz Spodnja Paška dolina zasledimo že v starih pisnih virih in se nanaša na ravnico, ki se razprostira ob spodnjem toku reke Pake, od Skornega in Gorenja do izliva reke Pake v Savinjo. Naravna in kulturna dediščina Občine je razpršena po celotnem območju Občine. V TD smo se zaenkrat odločili za pot na kateri je največ elementov kulturne dediščine in na kateri se prepletata obe kulturni krajini, ki sta se oblikovali v preteklosti, vinogradniška in hmeljarska. V soboto, 26. septembra 2015, smo se zbrali v dvorani Marof. O pomenu turizma sta spregovorila g. Janko Kopušar, župan Občine in Boža Polak, predsednica TD Šmartno ob Paki. G. Mirjam Povh, direktorica Javnega zavoda Mladinski turizem je predstavila nastanitvene in druge možnosti, ki jih nudi turistom zavod. Gaj Kolšek, učenec 9. razreda OŠ bratov Letonja Šmartno ob Paki je predstavil raziskovalno nalogo, ki jo pripravlja v okviru gibanja Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline z naslovom Iščimo šmarške zaklade z uporabo Geocachinga, moderne oblike iskanja zakladov z uporabo GPS sprejemnikov. Našemu vabilu na pohod Po poti kulturne in naravne dediščine Spodnje Paške doline so se odzvali člani TD, maloštevilni občani in člani UO TD Braslovče. Ob 9.30 uri smo se odpravili na pot PO POTI KULTURNE IN NARAVNE DEDIŠČINE SPODNJE PAŠKE DOLINE. Pot nas je vodila mimo najstarejše gostilne Malus (Mauc), ki je preživela vojne, menjave lastnikov in konkurenco. Njeni začetki segajo v leto 1893, ko je bila zgrajena. Neposredno ob njej je železniška postaja, ena od postaj na t.i. Savinjski železnici med Celjem in Velenjem. 27. decembra 1891 je pripeljal prvi vlak v kraj. Z izgradnjo železnice je kraj postal pomembno prometno središče za transport lesa, hmelja in sezonske delovne sile, po železnici. V bližini železniške postaje je postavljena lokomotiva Gospodična, ki je bila izdelana v Italiji in je vozila na bolonjski progi med Trstom in Podbrdom ter na istrski progi med Trstom in Puljem. Spotoma smo si ogledali Martinovo vas in staro vaško jedro Šmartnega ob Paki, naselje, ki se je razvilo okoli cerkve sv. Martina. Cerkev je najstarejša zgradba na tem območju. Prvi pisni zapis o Šmartnem ob Paki in o cerkvi je iz leta 1262. V vaškem jedru je ohranjenih več hiš, ki so bile nekoč last premožnih velikih in srednjih kmetov ter trgovcev in obrtnikov. Pri skoraj vseh starejših hišah, ki so bile zgrajene v drugi polovici 19. stoletja in v začetku 20. stoletja, so najbolj pomembni portali, ki so zgrajeni iz zelenega tufa, ki so ga pridobivali v bližnjem kamnolomu v Gorenju in je precej podoben salzburškemu kamnu. Po ogledu središča Šmartnega ob Paki smo se odpravili po ozki poti do naše naslednje znamenitosti, Baronije. Baronijo ali novi Paški grad je zgradil v 19. stoletju v bližini grajskih gospodarskih poslopij v dolini, Jožef Vincenc Novak. Zapustili smo nižinski svet in se povzpeli v Mali Vrh, v najbolj slikovito gričevnato območju v Paški dolini z ohranjeno prvotno vinogradniško strukturo. Na obronkih Malega Vrha je bil nekoč grad Packenstein, ki se prvič omenja leta 1339. Grad je zamenjal kar nekaj lastnikov. Pri ostankih gradu sta se nam predstavili Čebelarska družina Šmartno ob Paki in Ekološka kmetija Potočnik Poprask. Pot smo nadaljevali po asfaltni cesti do odlične razgledne točke v Malem Vrhu, domačije Primožič. Nad Primožičevim vinogradom se nam je odprl prelep pogled na Spodnjo Paško dolino in tudi mnogo dlje, proti Savinjskim Alpam, Rogatcu, Lepenatki, Goltem, Smrekovcu, Sv. križu, Gori Oljki, na Celjsko kotlino in Zasavsko hribovju. Ko smo se malo razgledali na okoli in poskusili vino, ki ga pridelujeta družini Praprotnik in Horvat, smo se odpravili do najstarejših zidanic na našem območju. Med najpomembnejše kulturne spomenike spadajo tri zidanice, ki so vrisane že na franciscejskem katastru iz leta 1825: Špančeva zidanica (1818), Bednikova (1748) in Mlinarjeva (domnevno zgrajena leta 1540. Ogledali smo si Špančevo in Bednikovo zidanico. Pri obeh je bilo zelo veselo, saj so imeli trgatev in zamikalo nas je, da bi se jim pridružili. A vrniti se je bilo treba v dolino in si ogledati še preostale zanimivosti. Odpravili smo se proti arheološkemu najdišču Vrtače v Malem Vrhu. Na območju Vrtač so našli sledove rimskodobne naselbine, rimsko opeko, na njivah pa so vidni ostanki zidovja in kamenja. Tukaj naj bi vodila rimska cesta. Na njivah ob vznožju griča Vrtača so našli ostanke keramičnih posod, ki pa so sicer pozno srednjeveške. Pod vinogradi v Malem Vrhu so velike globače. Spotoma smo se ustavili še na Kmetiji Pr Pavlekovem Korlnu, kmetiji z dolgo tradicijo vinogradništva, v zadnjem času se ukvarjajo tudi s peko kruha in peciva. Iz Malega Vrha nas je pot vodila ob Hudem potoku v Rečico ob Paki, gručasto vas, ki jo Paka deli na dva dela. Vaško jedro je ohranilo značilno kmečko podobo s številnimi gospodarskimi poslopji, hmeljskimi sušilnicami, kaščami in kozolci. V središču Rečice ob Paki stoji ena najzanimivejših kmečkih stavb v tem okolju, Jagrova hiša. Starost hiše, ki je pol lesena in pol zidana, opredeljuje letnica 1796 na osrednjem tramu v hiši. Rečica ob Paki je pomembna tudi zaradi hmeljarstva. Na tem območju so hmeljarji do leta 2000 še prideloval hmelj. Šmarčani se radi pohvalimo, da smo imeli tudi dve hmeljski starešini, Iva Rakuna in Avgusta Podgorška, ki sta bila doma v Rečici ob Paki. Na poti do Fojanove oziroma Bayerjeve vile smo si ogledali še Špančevo kaščo s tipično hmeljsko sušilnico. Le malo kdo ve, da je zadnji del življenja na našem območju, točneje v Rečici ob Paki, preživel Karl Josef Bayer, lastnik farmacevtske korporacije Bayer, kemik in izumitelj pridobivanja glinice iz boksita. Leta 1896 se je z družino preselil v Rečico ob Paki. K njemu so prihajali slavni znanstveniki iz vsega sveta. Želel je zgraditi tovarno aluminija, ker je verjel, da je prihodnost v aluminiju. Žal je umrl leta1904 v starosti 57 let. Naslednjič se bomo odpravili po poti s kolesom, v sodelovanju s Sekcijo ljubiteljev starodobnih koles pri DLH. Ker bomo bolj mobilni, si bomo ogledali kulturno in naravno dediščino na širšem območju Šmartnega ob Paki. V imenu TD se zahvaljujem vsem, ki ste nam kakor koli pomagali pri oblikovanju turistične ponudbe. In kako v prihodnje ? Čez zimo bomo poskrbeli, da bomo ponudbo ustrezno pripravili za objavo na spletni strani TD in razmislili o najbolj ustreznem načinu promocije glede na razpoložljiva finančna sredstva. Boža Polak, predsednica TD