Glej me! Ležim tu,pod tabo! Usmeri svoj pogled na tla in videl boš; videl boš drobce stekla. Videl bos srce, ki se je razbilo. A ti ga ne boš pobral…stopil boš nanj in ga pohodil. Hodil boš po mojem srcu in ga lomil. Lomil košček za koščkom...košček v drobtinice…drobtinice v atome. Ampak nekaj bo zmerej ostalo…moje srce nebo izginilo. Lahko ga zlomiš,pohodiš…lahko ga zmerjaš...ga spreminjaš…si ga podrejaš…se mu ironično nasmihaš… Ampak ostalo bo,ostalo bo takšno kot je! Glej me.Ležim pod tvojimi nogami….Glej me….sem košček stekla po katere boš stopil da boš videl in slišal kako se zlomi. glej me!Ampak pazi,opozarjam te,da ne boš po steklenem srcu hodil bos