Matej, Sandra in jaz smo šli pospremit Aleškota do Kredarice k ženi. Izbrali smo si malo težjo pot in napadli Bavarsko. Najprej Metej in Aleško potem pa še midva s Sandro. Prav lep dan je bil. Sandra je vodila na vrh prvega stolpa, nato sem sam potegnil čez strme plate, pa spet Sandra... no po kakšnih osmih metrih se ji je odpulil skalni blok velikosti žaklja cementa, pospremljen s truščem in Sandrinim krikom!!! V delčku sekunde sem se uspel odmakniti levo pod previsek. Blok je priletel na polico, kjer sem stal, nato pa naprej čez steno. Čakam še na Sandro. K sreči se ji je uspelo ujeti. Malo si je le obtolkla koleno!
Ko se je adrenalin malo polegel, sva ugotovila, da je blok presekal vrv in da nima smisla nadaljevati. Z daljšim koncem vrvi (40m) sva nato uspela priti s štirimi spusti spet pod steno. Ker je bil šofer Matej, in je bilo pričakovati celodnevno čakanje, sva se pač odpravila pozdravit Mojco na Kredarico. Tokrat čez Prag...
Na sončku sva na terasi počakala, da sta onadva prišla na vrsto v Zimmer-Jahnu, potem je bil pa že čas za sestop.
Sej bi bilo še vse OK, če me ne bi tudi ponoči bloki napadali, ampak to je pa že druga zgodba....
© Popcom d.o.o. Vse pravice pridržane.
