Kot sem že prej omenil smo tekmo s Francozi spremljali z balkona. Tu med tekmo seveda nismo smeli stati, slika je posneta po končani tekmi, kjer smo se zadržali še kar pol ure. Zmaga nam kar ni mogla iz glave in proslavljali smo še potem ko so v dvorano že prišli Poljaki in Italijani. S skandiranjem "Polska, Polska" smo Poljakom pokazali, da smo na njihovi strani, oni pa so nam odgovorili s ploskanjem. Slovani pač držimo skupaj:)
Moram reči, da je bilo vzdušje med prvenstvom res izvrstno. Komunikacija med igralci in navijači odlična, atmosfera med navijači pa nadvse prijateljska.
Edino slabo izkušnjo smo imeli s Španci. Namreč, na zadnji tekmi proti Francozom smo zadnje 2 minuti seveda vsi stali in navijali. Za nami je sedela Španka srednjih let in sklepam da njen mož. Neprestano sta bila "tečna" in nas opozarjala da naj se vsedemo, ker ona 2 nič ne vidita. Na začetku smo jima ustregli, a bolj kot je tekma postajala napeta, več smo skakali pokoncia, a Španca za nami se nista dala in sta nas neutrudno trkala po ramah. Ko je Španec enemu privoščil kletvico "puta madre" je končno enemu izmed nas prekipelo. Obrnil se je in v angleščini razložil, da je prepotoval 2000km zato, da bi navijal za svojo reprezentanco in ne da bi sedel, v tem primeru bi ostal doma. Tako jima je vsaj za nekaj časa zaprl usta. Mera pa je bila polna 10 sekund pred koncem ko je bila napetost na višku in smo seveda vsi stali in trepetali za našo ekipo. Nenadomako me tista ženska prime za ramo, kriči name in z roko kaže, da naj se vsedem. Najprej sem ji rekel naj tudi ona dva vstaneta, ker je do konca samo še 10 sekund, a ker nerganju ni bilo konca sem preprosto zamahnil z roko, iztegnil sredinec in se posvetil tekmi.
Na koncu smo se vsi strinjali, da je v končnici tekme "gledališče" nedopustno, Španca pa sta zmedena odšla domov:)
© Popcom d.o.o. Vse pravice pridržane.
