Rebekin spletni dnevnik

<b>7. – 13. januar 2008</b>

Lep pozdrav!

Najprej opravičilo, ker mojega prvega ">
<b>14. 1. – 27. 1. 2008</b>

<b>Zdravo!</b>

Že nekaj časa se nisem oglasila. Pa blogu. Kratek video z razstave V sredo, 23. 1. 2008 popoldan je bil zaposlen ati, zato smo »babe« (mami, Teja in jaz) odšle po čisto ženskih opravilih – nakupovanju. Kupile smo veliko stvari, še najbolj pa sem vesela svojih prvih škarij in pustnega kostuma čebelice. Po nakupovanju smo odšle na obisk k moji prijateljici Emi. Vprašali boste, kateri Emi? Hja, vem, zadnje čase je vsem ime Ema. Ema Mojzeš, Ema Novak, Ema Mlaker, pa še ena Ema je na poti. No, bila sem na obisku pri Emi Mlaker. Že zelo dolgo se nisva videli in sem bila kar presenečena, ker sploh ni več nepremična štruca, ampak hodeča punčka, s katero se lahko igram. Posodila mi je igrače in skupaj smo igrali pozno v noč. Naslednji dan sem bila znova v Mestnem muzeju, kjer je za starše potekala okrogla miza, otroci pa smo v delavnici izdelovali čudovite ptičke. Zdaj pa še najpomembnejša stvar: Za spanje ne potrebujem več stekleničke. Ker sem res že zelo velika punca (stara sem 25 mesecev!) in imam lepe zobke, ni dobro, da zaspim s stekleničko mleka. Z mamico in atijem smo se dogovorili, da lahko pred spanjem spijem kozarec mleka ali celo kakava!, si potem umijem zobke in zaspim brez skrbi, da bi mi črvički naredili luknje v zobeh.">
<b>28. 1. – 3. 2. 2008</b>

Za mano je zanimiv, poln in vznemirljiv teden.  V pone Mogoče nastopim v Trkajevem videospotu PLEŠ!. Ne glede na izid je bilo snemanje zelo zabavno. Kako sem slavna. Kar linkajo me:) Ogledov mojega videoposta je ogromen (preko 200 ogledov), Teja pa je o meni napisala celo blog. Preberete si ga tukaj. Popoldan sem bila na obisku pri Sandiju, Cvetki, Nataliji in Maji. Sandi me je nekaj grdo hecal, zato sem ga zelo grdo gledala. Verjetno je v tem razlog, da se je omehčal in mi dal čokoladno pikapolonico. Potem sva se bolje razumela. Vsi, razen mačke, ki se je skrila takoj, ko me je videla, so se želeli igrati z mano, zato smo skupaj pihali prah iz zaprašenih igrač in knjig, s katerimi se nihče več ne igra. Kakšna škoda! Se vidimo, Rebeka.">
<b>4. 2. – 10. 2. 2008</b>

Moje življenje je vedno bolj zabavno. Vse kaže, da so V četrtek sva z mamico obiskali Jožico, ki je imela rojstni dan. Jožica stanuje blizu – na sosednjem trgu. Obiskali sva jo znova, saj je prvič, ko je dejansko imela rojstni dan, ni bilo doma. Kratek obisk, a bova še šli. V petek je bil kulturni dan, zato nisem šla v vrtec. Dopoldan sem se igrala doma, popoldan pa sva šli z mami v živalski vrt. Bilo je suuuper. Kako suuuper je bilo, si poglejte na spodnjem videu: Kulturni dan sem preživela nadvse pestro. V soboto so na kosilo prišli babica, dedek, Alja in Kristjan. Po kosilu smo babica, dedek, mami, ati, Matej in jaz šli na »kratek« sprehod po Fužinah, ki se je zavlekel skoraj do pete ure. Pokazala sem jim, kje hodim v vrtec, kam na telovadbo in kje so račke. Ob 18 h smo babica, dedek, mami in jaz šli na koncert mandolinske skupine Amos v Mestni muzej Ljubljana, ati in Matej pa sta imela koncert v Velenju. Šele pozno zvečer smo prišli v Šentjur. Mislite, da sem v nedeljo počivala? Neee … Tudi v nedeljo me je čakal super obisk. Po kosilu smo iz Šentjurja šli v Sevnico na obisk k Zaliki, Rajkotu, Simoni in Andreji. Tudi tukaj smo pihali prah iz igrač. Zalika je naredila odličen sok iz svežega sadja in zelenjave, z Andrejo sva raziskovali njihovo kopalnico, s Simono pa omaro. Škoda, ker smo morali tako hitro domov v Ljubljano. Pa saj bomo obisk kmalu ponovili. Imejte se radi! Rebeka ">
Vas zanima, kako sem prišla na ta svet? Dobro, verjamem, da že veliko stvari veste, toda v ">
<b>11. 2. – 21. 2. 2008</b>

Ta teden je bil spet zelo poseben. Zakaj? Ker sem bil V torek pa se je začelo. Mami je že prej nekaj slutila, ker se menda nisem obnašala tako kot ponavadi. Seveda ne, če pa me je bolelo uho. Sreča, da sem dovolj velika, da lahko povem, ko me kaj boli. Za povrh sem zvečer dobila še vročino in tako mi v sredo ni bilo potrebno iti v vrtec. Zabavno, boste rekli. No ja, nikakor nisem bila pri volji za igro, ustrezalo mi je samo cartanje.

Mami pravi, da sta tudi z atijem imela zanimiv teden. Hja, vsaj nekdo se je zabaval, če se že jaz nisem. Ugotovila sem, da je biti bolan zelo neprijetno. Kadar samo malo smrkaš in se lahko igraš doma in te vsi nosijo po rokah v dobesednem in prenesenem pomenu, takrat je fino, ko pa te kuha vročina, boli uho, sili kašelj, imaš vneto oko, pa več ni tako zabavno. Ne vem sicer, kakšna zabava je to, da planiraš in zame iščeš varuške, ponoči vstajaš in me tolažiš ter mi daješ zdravila, ampak mami že ve. Verjetno je to kakšna zabava za odrasle, ki jo otroci ne razumemo. Ker sem seveda zbolela nepričakovano, je bilo težko najti varuško zame. Usmilila se me je Anja in ker je bila mami zaradi vse zabave okoli mene nerazumljivo tečna, je bila Anjina družba pravi balzam. No, kako so potekali dnevi, ki so sledili? Podobno.

Zjutraj sem vstala. Da se ne bi mami preveč razvadila, sem vstajala ob zelo različnih urah, ne glede na to, kolikor je morala zaradi mene ponoči vstati. Atija že ni bilo več, ker je odhajal v službo že takrat, ko je bila zunaj še takšna tema, da se nič ne vidi (ob petih zjutraj!). Potem ko sva se umili, obleki, pojedli zajtrk, pospravili in malo igrali, sta sledila dva scenarija: scenarij Varuška in scenarij Brez varuške. Če smo uspeli najti varuško, je ta prišla okoli pol enajste ure, mami ji je na hitrco razložila kako me ukrotiti in odšla v službo. Z varuško sva se igrali in ponavadi malicali, okrog 13. 30 pa je iz službe prišel ati. Varuška je odšla domov, jaz pa v posteljo. Po popoldanskem počitku je iz službe prišla mami in pričela pripravljati kosilo. Po kosilu smo se znova igrali, zvečer umili in šli spat. Pa seveda nisem šla vsak dan ob isti uri spat. Če sem imela vročino sem šla prej, ko pa se mi je zdravje izboljšalo, pa sem tudi kakšno urco ali dve prepevala v postelji. Hja, se je treba zabavat, čeprav mami grozi, da bodo prišli sosedje. Varuške, ki se niso ustrašile so bile: Anja, Teja, Matej, Alja in Simona. Vsem hvala. Imeli smo se lepo, ne? S Simono sva skakali in plesali, s Tejo sva se utaborili pod mizo, z Aljo sva se skrivali, Anja se je igrala mamico in je pomivala umazano posodo, Matej pa ... Matej pa je pač Matej. Zdaj hodi tudi on v službo, tako da se zelo malo vidiva. Žal.
VSEM VARUŠKAM ISKRENA HVALA!!!

Morda je kaj na tem, da sem bila bolna, morda pa ne: pustili so mi gledati risanke. Tako sem lahko malo dlje časa kot ponavadi gledala Pujso Pepo, Lokomotivčka Tomažka, Mojstra Miho in druge. Vsaj nekaj dobrega seje izcimilo iz tega. Časa za igro je bilo veliko. Tudi za sestavljanke.

Ko sem bila že malo boljša sem lahko šla za par minut na sprehod. Ampak samo za par minut!, zato sem bila vedno žalostna, ko smo morali spet nazaj med štiri stene. Mi verjamete, da se vseh igrač in knjigi kmalu naveličaš? Upam, da bom kmalu zdrava, da bom lahko šla znova med ljudi. Ačih!

Rebeka">
<b>22. 2. – 24. 2. 2008</b>

<br>Še vedno sem bolna. Počutim se malo bolje, sirupa
V nedeljo je bil lep sončen dan, zato se je ati odločil, da greva na krajši sprehod. Bilo je super, saj sva odšla do železniške postaje, kjer sva videla vlak in železniški muzej. Kako fino je biti zdrav!

Vedno vaša (zdrava) Rebeka">
<b>25. 2. 2008 - 2. 3. 2008</b>

Vsakdan se je, vsaj zame, vrnil na stare tire. Končno s V sredo sem bila z atijem in njegovim prijateljem Boštjanom na predavanju Kako reči ne?. Brez skrbi, jaz besedo "ne" še prevečkrat uporabljam in s tem nimam težav. Sem pa bila tako pridna, da je atija paf. He he:) Tudi drugače sta bila ati in mami z mano zelo zadovoljna, saj nisem nič nagajala in sem bila pridna punca. Za dobra dela pa pride nagrada. Tudi jaz sem jo dočakala - dobila sem svoj prvi računalnik. Takšen poseben, za pridne otroke. V posebnih karticah, s katerimi se učiš matematičnih operacij (računanja, štetja ...), so luknjie. Ob straneh kartice pa rešitve. Če pravilno povezeš nalogo in rašitev, računalnik zapoje. Kako izgleda - poglejte si ga v albumu. Da ne pozabim: ati mi je naredil parv posebno igrio za računalnik, s pomočjo katere se učim črk. Na ekranu se izpiše črka, potem pa moram sama ugotoviti, katera črka jo in jo poiskati na tipkovnici. Če pravilno ugotovim, mi računalnik čestita s "TO!", "BRAVO!" ali "JUHU!", če pa se zmotim, mi pove, katera črka: "To je črka ...". Če se ne spomim, katera črka je, mi tudi pove, katera je. Igirica je super, saj sem poleg slovenksih črk osvojila še "angleške" - ipsilon, ku, dvojni v. Ati, hvala! Najboljši dan preteklega tedna pa je zagotovo bila nedelja. Iz Šentjurja sem se v Ljubljano peljala skupaj z babi in dedijem. Ko sem počivala, je babi odšla na obisk k Jožici, dedi je popravil luknjo v parketu in oplel jagode na balkonu, ati in Matej pa sta namestila nov hladilnik. Ker smo bili vsi pridni, smo se (brez Mateja) šli kopat v Atlantis. Žurka. Upam, da bo tudi naslednji teden tako zanimiv. Rebeka">
<embed style= Komaj čakam morjeeeeeee! Negi obraza je potrebno posvetiti veliko pozornosti. Moje prvo drsanje. Zimske radosti.">
<object width= Ati Simon je nastopil na podelitvi Viktorji 2007. Pa stric Matej tudi. Skupina Xplozion je s pesmijo "Više mi nije važno" nastopila z Oliverjem Dragojevićem.">
<object width= Rebeka je nastopala na Otroškem kongresu v Mariboru skupaj s Teo in mrzlima sestričnama Amelie in Noemi. ">
<embed id=
Nedeljo smo preživeli v Logarski dolini. Kar velika mednarodna druščina se nas je zbrala: Miha in Suzana iz Nemčije; Stipo, Ružica, Igor, Milica, Zdravko, Vesna in Marko iz Hrvaške ter Zvonko, Estera, Jadranka, Janez, mami, ati in jaz iz Slovenije. Super je bilo!">
Slovenija bo s 1. julijem zagotovo uvedla vinjete za osebna vozila, medtem ko bo za tovorn Mami je za fask :) morala narediti celotni televizijski posnetek - tako je pisala besedilo, snemala izjave, snemala kadre (ja, res je, večina jih je iz konjic - le zakaj?!) in montirala. Mislim, da ji je šlo kar dobro. Zdaj čaka na ocene novinarjev, snemalcev in montažerjev tako nacionalke kot kot POP TV-ja. Aajaaaaa, še tema: vinjete. NO, in še ocena: 9. z najvišjim povprečjem v letniku in edine s tremi desetkami (od petih ocen). Ocenjavalci: Rajko Gerič (9), Manica J. Ambrožič (10), Katja Šeruga (10), Gregor Naglav (10) - kamera, Fredo Rajter (7) - montaža.">
<b>Rebeka in mikrofon</b>
<object width= Ko Rebeka dobi v roke mikrofon, začne peti. Malo tega, malo onega. Gospel mix by Rebeka :) Fuzbalmanija je ujela tudi Rebeko: Za koga navija Rebeka? Rebeka in umivanje Ste se kdaj spraševali, zakaj se moramo umivati? Rebeka ponuja odgovor. ">
Od 15. do 24. avgusta je v Čezsoči potekal alpski tabor za srednješolce in študente. Udeležilo se ga je preko 40 udeležencev iz Slovenije, Hrvaške in Nizozemske. Med študenti je bila tudi naša v(i)rtičevka Rebeka. ">

dodaj komentar

če želiš komentirati, se prijavi ali včlani

album

dodan
01. januar 2008
fotografij
16

priporoči

Vpiši email prijatelja, kateremu želiš priporočiti album. Sporočilo ni obvezno.
prejemnik
tvoje ime
tvoj email
sporočilo
 
napaka v polju

forum kode

tekstovna povezava na album


slikovna povezava na album

prijava


napaka v polju