To smer sva s Tedijem zlezla na praznični dan, 15. avgusta 2007 (hvala Marija). Sicer sva planirala zaviti v Loško steno, pa sva se med potjo premislila in se ustavila v Martuljku. Pečina v smeri je neki čuden konglomerat. Skala je povprečna in predvsem v drugem raztežaju (najtežji) je lepilo bolj slabe kvalitete oziroma je njegova moč že pojenjala. K sreči so v njem ostali trije klini. V tretjem in četrtem raztežaju pa je skala dobra in psiha si lahko malo odpočije (vse varovanje se da urediti s frendi). Vstop v smer je levo od izrazitega kamina (Megakamin, IV+), ki poteka po sredini stene. Smer sledi izraziti žlebasto-zajedasti razčlembi, ki se vleče strmo levo navzgor.
© Popcom d.o.o. Vse pravice pridržane.
