Vse do sobotnega večera 11.02. smo vztrajali, da kljub sneženju izpeljemo planirani izlet na Košenjak. Nedeljsko jutro 12.02., ko se je Maribor prebudil v debeli snežni odeji in so se naši zagrebški kolegi z avtobusom že prebijali po zasneženi avtocesti proti Mariboru, smo prešli na varianto B. Odločitev je padla, da gremo gaziti od Vzpenjače na Zarjo. Ob prisrčnem snidenju po letu dni s planinci s Hrvaške(bilo jih je 35) smo jo ob deseti uri mahnili proti Belviju. Ker je gupa štela 43 vztrajnih planincev, ker so bile nizke temperature in ker je bilo snega čez kolena smo kar malce utrujeni ob 13.00 prispeli na Belvi. Ker je za Zarjo bilo že kar malce pozno, smo prešli na plan C. Končni cilj Mariborska koča. Slaba urca zabave po globokem snegu do koče in že smo sedeli na toplem, pili pivo in bili hitro postreženi z dobro hrano. Siti in dobre volje smo jo ob 15.30 mahnili proti Belviju, kjer smo tiste najbolj prijetno zmantrane poslali v dolino z gondolo, večina pa nas je mahnila peš v dolino. Bilo je prav zabavno. Ko ti je zdrsnilo v globokem snegu in te je malce povaljalo si bil takoj podoben snežaku. Ob 17.00 smo se vsi zbrali pred avtobusom, kjer smo podoživeli celoten izlet. Vsi zdravi, nepoškodovani in veseli smo se razšli. Eni proti Zagrebu, drugi v toti naš Maribor. Druženje je bilo čudovito in obljubili smo si, da vsaj še Košenjak letos osvojimo skupaj.