Na tvojih ustnicah
kostanjeva senca prividov.
Hrup, ki se izteka v pajčevino morja,
dotiki ukradeni, prepovedani.
Objem oblečen v pogled.
Potem so oblaki in luna in zvezde.
In veliko sonca, ki peče,
in posušena meduza na obali,
ki so jo pozabili valovi.