Za vsakim oknom je senca,
In v vsaki senci nasmeh,
Ki se svetlika v zrcalu.
V vsakem zrcalu je gora
In v gori prepognjeni dotiki,
Stopinje nalepljene med kapnike
In podzemne rove pričakovanj.
Potem so ceste,
Ki ne vodijo nikamor,
In križišča,
Ki peljejo vsepovsod.