Ti, ki me oblačiš v krivulje.
Modra senca mojega jaza.
S tvojimi prerokbami na čelu
se sprehajam
jaz, slonokoščena golobica,
po mednožju obale.
Vosek sveče sem.
Ogenj so tvoje oči.
Jezik plamena,
ki dolbe mojo notranjost.
Bolijo me tvoje sanje,
ki se jih ne smem spominjati.
Odhajanja so le
vračanja
k resničnosti.
Zapisan v moji dlani,
ko padam na blazino
potna od hlapov večera
in zarjavelih kljuk.
Tvoj vonj v mojih nosnicah
in dotikanja,
ki se ne najdejo v zrcalu
jutranje neomadeževanosti.