Takoj ob vhodu nam dobrodoslico zazelijo pripadniki manjsine Dai (na sliki). Na sreco so zelo zadrzani pri spricanju.
Za kaj pri prazniku pravzaprav gre? Tule je zgodbica:
Dalec dalec nazaj je zivel krut in zelo hudoben princ hudicev z nadnaravno mocjo in posebnimi naravnimi danostmi. Nic in nihce mu ni mogel priti do zivega kaj sele ga ubiti. Vladal je nad ogromnim obmocjem, ubijal po mili volji in na splosno pocel kar si je zazelelo srce. Se posebno rad je hodil naokoli po hisah, kjer si je nagrabil zlata, srebra in ostalih vrednih dobrin ter lepih deklet.
Imel je 11 zena, v casu tele zgodbe si je pridobil se 12. Le ta ni bila samo lepa, temevec tudi pametna. Kot ostale je tudi ona svojega moza sovrazila. A z zvijaco, lepimi besedami in neznostjo, je pripravila princa hudicev do tega, da ji je zaupal svojo sipko tocko: ce mu nekdo izpuli las in ga z njim podrgne po vratu, bo pri prici umrl. Seveda je 12 zena to ob prvi priloznosti storila in hudic je na veliko veselje vseh umrl. Imeli so veliko slavje. Dvanajst zena je skusalo uniciti mozevo glavo, a jim ni uspelo. Niso je mogle sezgati, ne zakopati, ne spustiti po reki, ..., vsako tako dejanje je pripeljalo do neke katastrofe. Odlocile so se da si bodo porazdelile se to breme in bo glava vsak dan pri eni doma, saj so le tako lahko preprecile ponavljajoce se katastrofe, kiaterih povod je bila princeva glava. Vsakic, ko so predale glavo naprej, so morale oprati svoja oblacila na katerih je ostala kri iz princeve glave. V znak haleznosti so ostali Dai-ji pomagali zenam prati obleko s tem, da so po njej skropili vodo.
No in to je razlog za sedanje vsakoletno "spricanje" z vodo. Ker je en dan v nebesih enak enemu letu na zemlji, so Dai-ji izbrali sedmi dan po festivalu "Ciste svetosti" za praznovanje Poshui jie-ja. Na ta dan oskropijo vse zenske z vodo s cimer jih "ocistijo", izrazajo dobro voljo in medsebojno spostovanje
© Popcom d.o.o. Vse pravice pridržane.
