Bohinj-2.dan: Na prvo gondolo, ki naju iz meglene doline dvigne v sončne višave! Razgledi oprani po nočnem dežju, odločitev o današnjem cilju je bila res prava. Od hotela na Voglu do Orlovih glav in naprej na vrh Šije. Sestop po travnatem grebenu na malo znan vrh z lepim imenom - Vrh dlani. Sestop na stezo, ki pride s Komne in krožno po spodnji poti na Orlove glave in nazaj do gondole. Zaželiva si še planšarskih dobrot, zato se z avtom zapeljeva čez Jereko in Podjelje na planino Zajamniki. Razočarani - nobenih krav in planšarske ponudbe, le vikendaši in avtomobili. Planina je prav tako kot Velika planina vredna obiska le pozimi, ko sneg prekrije sledi civilizacije. Kar se pa želje po kislem mleku in siru tiče, pa itak že nekaj let po delčkih hodiva po tako imenovani Bohinjski sirarski poti ?! Se ne spomnim, kdaj sem nazadnje na kakšni bohinjski planini prišla do kislega mleka...