Nad Nevejskim prevalom-17.8.2013

slideshow

kapelica pod kočo, začetek steze v desno je niže, vzporedno z lesenim poslopjem...

montaž, špik hude police, spodaj travniki planine pecol

pogled nazaj na belo peč in kabinsko žičnico

veliko je macesnov, prilagojenih neprijaznemu terenu

tole je steza... potrebna stalna koncentracija in previdnost...

sem in tja pa kratek počitek na mehki stezici

bi bilo lepo videt jeseni, ko macesni pozlatijo

pogled nazaj: desno bela peč, zgoraj kaninsko pogorje

v skalo izklesan vhod v votlino, v kateri je zglajena skala z grbom?

po kakih 2 urah previdne hoje po škrapljah pa še urca uživanja na lepi mulatjeri

spredaj velika bavha, za njo kukata mangrt in jalovec

viševa skupina na nasprotni strani doline

sedlo robon in levo od njega velika bavha

na meliščih pod sedlom robon je polno tega cvetja

melišča pod sedlom robon, smer sestopa po poti 637

prvi del sestopa poteka pod veličastno steno velike bavhe

bi potrebovala širokokotni objektiv za prikaz fascinantne stene

bi rekla, da je stena zanimiva za plezalce

kažipot v sella nevea: poti na drugo stran doline, v smeri planin pod montažem.

S kabinsko žičnico iz Nevejskega prevala (Sella Nevea) do koče Gilberti na italijanski strani Kaninskega pogorja. Spustiva se niže pod kapelico in poiščeva začetek označene steze 636a v desno, ki vodi prečno pod Pic Majot do priklopa na stezo, ki pride iz doline. Do tu je teren divje razdrapan, poln škrapelj, brezen, potreben je res previden korak in pozorno sledenje oznakam. Nato pa sledi visokogorska promenada po udobni mulatjeri do gruščnatega spusta v kotanjo pod sedlom Robon in Veliko Bavho (Mt. Robon alto). Tu obrneva proti dolini po poti 637, ki vodi pod fascinantno zahodno steno Velike Bavhe…Uživaška hoja po divjem visokogorskem krasu, skoraj brez vzpona, le spust je proti koncu zelo strm. Kvaliteta pred kvantiteto…

2 komentarja

marjetamilavec

10 let nazaj

Lepe in zanimive fotke! Kako dolgo pa traja ta pot ? Še veliko lepih doživetij ti želim. Lp

lzemljak

10 let nazaj

Kaki 2 uri sva hodili po škrapljastem, skalnem terenu, kjer ne smeš hitet in nato še urco po udobni mulatjeri do gruščnate kotanje pod sedlom robon. Nisva se odločili za vzpon na sedlo in naprej na veliko bavho, ampak sva iz kotanje začeli sestop po poti 637, ki je trajal slabi 2 uri. Skupaj 5 ur zmerne hoje s fotkanjem in ogledovanjem razgledov. Če še nisi bila na tem koncu, predlagam najprej raziskovanje v nasprotno smer od koče gilberti t.j. vzpon na sedlo bela peč nato pa uživaška panoramska hoja do bivaka marušič. Od tam je možen lahek vzpon na Mt. Grubia ali pa podaljšanje ture na zahtevnejši Žrd (Mt. Sart). http://www.mojalbum.com/lzemljak/vrh-grubje-picco-di-grubia-19-8-2012