Bratec je ravno danes imel prosto dopoldne za hribe, tako da sva jo kljub slabemu vremenu že ob pol petih zjutraj mahnila proti Gorenjski. Malo sva špekulirala, da se tudi vremenarji kdaj zmotijo, ampak tokrat se žal niso. Še v temi sva štartala od Matizovca. Bratec je vztrajal in se v megli vzpel na Veliki vrh, jaz pa sem ga počakala na Kofcah. Koča in planšarija sta že zaprti, v megli sem se počutila kot izgubljena v vesolju. Družbo mi je delal črni mačkon, kasneje pa se je iz megle pojavil še en planinec in bilo je prav hecno, kako sva se ustrašila drug drugega. Sestopila sva v dežju in bila ob 13-ih že doma. Tudi takšne dneve je treba okusit, da si zaslužiš sončne dneve za naslednjič...