Zadnji vikend v maju ni kazalo, da bo kaj za prehodit, pa smo s Sonjo in Anico le ujele dopoldne ne da bi nas namočil dež. Iz Begunj pri Cerknici smo šle čez Cemarovnik na Veliko Špičko in nato po drugi poti krožno nazaj. Deževati je pričelo ravno, ko smo prispele do avta. Na vrhu smo "kofetkale", nazaj grede sem spotoma nabrala smrdljivko, ki ima po krivici tako ime in je boljša kot regrat za na solato. Nismo se mogle upreti tudi šmarnicam in smo prinesle domov prav lepe šopke. Prijetna poldnevna turca, meni lepša kot bolj znana soseda Slivnica. Ta predel se imenuje Menišija in me spominja na domačo kočevsko: širni gozdovi, divjad in malo ljudi.