Šmartinsko jezero - slike

12

Šmartinsko jezero Izbral sem izlet in pot, kjer do sedaj še nikoli nismo bili. Prvič smo obiskali te kraje , soproga Zdenka, najin nov družinski član Ford Focus in seveda jaz. Po štajerski avtocesti smo najprej zavili v Celje in po krajšem ogledu smo se odpeljali proti Vojniku. Ves čas sem oprezal za tablo ali kakršnokoli oznaka za Šmartinsko jezero toda nikjer nič. V Vojniku sem se ustavil na bencinski postaji in povprašal za pot. Napotili so me še nekaj metrov naprej do križišča, kjer naj zavijem levo. » Ali kaj piše, je tam kakšna tabla ali smerokaz?!« sem vprašal in dobil negativen odgovor. Nadaljevala sva torej do križišča in zavila levo v smer Šmartno v Rožni dolini. Po 4,5km sva prvič zagledala smerokaz za » Turistična ladja », ki naju je pripeljal do Šmartinskega jezera , najinega današnjega cilja. Parkirala sva in se preobula ter oprtala nahrbtnika. Najprej sva hotela pridobiti, kar največ informacij o pešpoti okoli jezera. Stal sem pred pregledno informacijsko tablo in si skušal čim več zapomniti. Poklicala me je Zdenka in opozorila na nekoliko nenavadne koče v najini neposredni bližini. Radovedno sva stopila bližje, da si ogledava ,kaj je to! Nova ponudba : ČAROBNE LESENE KOČE Z ODPRTIM OGNJIŠČEM, v katerih lahko kdorkoli v družbi prijateljev, znancev ali sodelavcev doživi vzdušje, ki ga bo zopet navdalo z NOSTALGIJO po prvobitnem in naravnem. Novost prihaja s Finske in je tik pred otvoritvijo. Lastnica, gospa Zvezda naju je prijazno povabila v notranjost in nama vse razkazala ter razložila . Poglejte si njihovo spletno stran ; http://www.eventkoca.si . Z jezerskega pristana se zasliši sirena odhajajoče Turistične ladjice in samo hitri reakciji Bernarda, ki je vodja teh koč, se morava zahvaliti, da je krmar že rahlo izplulo ladjico, obrnil nazaj in naju sprejel na krov. Na zgornjem krovu sva nato sama uživala v vožnji po jezeru. Počutil sem se kot najbogatejši šejk na svoji jahti. Z osvežilno pijačo v roki in fotografskim aparatom sem iskal najzanimivejše detajle z vožnje po jezeru. Vodozbirna površina Šmartinskega jezera je 12 km2, površina 113 ha, prostornina 5,25 mio m3, največja globina 15 m, dolžina obale 12,1 km, dva pritoka Brezovev in Koprivnica, zgrajeno leta 1970. Po pripovedovanju, sva izvedela, da je tu tudi raj za ribiče, ki lovijo zelo velike ribe – kapitalce! Ob najinem obisku sva naletela tudi že na kopalca, ki je vidno užival v vodi z že več kot dvajset stopinjami Celzija. Šmartinsko jezero, ki je večje, kot na primer Blejsko jezero, naj bi na vrhuncu poletja doseglo celo do trideset stopinj. Uživaška in panoramska vožnja traja kar celo uro toda midva bi se še kar vozila. Po pristanku sva se mimo simpatičnih koč odpravila na zelo lepo sprehajalno pot okoli jezera. Nisem se mogel načuditi, kako so uredili pot, zgradili klopi, simpatične koše za smeti, namestili so veliko informacijskih tabel, opremljene z strokovnimi teksti in lepimi barvnimi fotografijami ter zgradili ponton v dolžini 182 metrov ter most čez mokrišče dolg 110 metrov. Kasneje sem pri lastniku čolnarne Muzelj izvedel, da je projekt narejen z Evropskimi sredstvi. Veselo smo se nasmejali, ko je gospod Muzelj pripovedoval, kako ljudje tu iščejo muzej, ki ga seveda ni, samo njegov priimek jih zavaja. Med prijetno hojo po urejenih poteh sva se ustavila pri mizici s klopjo in razgledom po jezeru ter se okrepčala s sadno malico. Tiho in mirno je bilo samo ptičje petje se je pridružilo najini idili. Ko sva se po dobri uri in pol vrnila v Pristan sva pot nadaljevala po pregradi še na drugo stran jezera. Sprehajalna pot še ni narejena v celoti okoli jezera in je urejena v dolžini 3242 metrov, kar zadostuje za prijeten sprehod in sprostitev v naravi ter ob vodi. Zadovoljna sva se sedaj po drugi cesti , skozi Sp.Dobrova , odpravila nazaj do Celja., kjer sva zavila desno in se še kar nekaj časa vozila po lokalnih cestah, do priključka na avtocesto. Vsekakor moram omeniti in malo kritizirati, kako ni nikjer nobenih oznak in smernih tabel do Šmartinskega jezera. Obisk priporočava in če nimate Garmina se oborožite z dobrim zemljevidom. Ne boste se izgubili in po potrebi se vstavite ter povprašajte prijazne domačine za pravo pot. Radi vam bodo ustregli. Ljubljana, 07.06. 2011 STEF