Kucelj


KUCELJ Na Primorskem je pihala burja. Na Gorenjskem Pokal Vitranc praznuje 50. obletnico. Na Dolenjskem imajo tradicionalni Jurčičev pohod. Kam naj se podava ta konec tedna sem se spraševal in iskal idejo. Na Jurčičevem pohodu sem bil že dvakrat in nič več me ne vleče v množico pohodnikov. Pohod desno, pa pojdiva midva levo, čez cesto in sva šla. Z avtoceste dol pri hotelu Grosuplje in proti Polici do kraja Blečji vrh. Tukaj, pa je moralo biti že hudo, sem pomislil, ko sem na koncu naselja in na začetku grmovja zagledal prometni znak, ki prepoveduje ustavljanje in parkiranje. Na levi strani je kot nalašč narejen prostor za parkiranje. Velika skladovnica drv je lepo zložena ob robu tako, da je dovolj prostora za več avtomobilov. Lastnica vikend-prikolice nama je stvar še bolj zakomplicirala z nejasno informacijo, katero pa sem nato pridobil v vasi, ki sem jo ponovno prevozil. Ljudje so nekulturni, nesramni, brez manir in nepoznavalci bontona, ki nemarno parkirajo na kmetijskem terenu in se vozijo ter obračajo in parkirajo na kmetovem travniku, ter tako pregazijo in uničijo velik del travnika. Ko sva rešila problem s parkiranjem sva se odpravila v smer Kucelj. Na samem začetku naju pregledna tabla opozori, da se nahajava na medvedjem terenu. Jaz sem na obvestilo, kar pozabil, soproga pa ne, kar mi je šele veliko kasneje povedala, da jo je bilo strah. Pd Polž je pot dobro markiralo in mogoče celo malo pretiravalo. Na enem drevesu sta hkrati dve smerne tablice z enakim napisom, Pot dveh slapov. Ena kaže levo in druga desno in tretje smeri ni. Kaj je zdaj prav ? Levo ali desno? Predvidevam, da obe poti, čez določen čas, prideta spet skupaj toda vseeno, kaj pa če ni tako!? Na Kucelj pa naju vodi planinska markacija in tudi nisva popolnoma prepričana, da so te markacije za Kucelj. Poleg rdeče obrobljene bele sredine se pojavlja tudi rdeče obrobljena rumena sredina(?) in velika M črka, nama neznana oznaka. Pot je popolnoma nezahtevna in je resnično pravi sprehod, prav do vrha in tudi še naprej. Sneg, sredi minulega tedna je tu lepo pobelil hrib in stopala sva po dve do štiri cm debeli snežno beli preprogi. Sem pa tja se pot malo vzdigne, ravno prav, da malo začutiva tudi hrib. Tako stopiva iz bukovega gozda na plano in na najini levi strani zagledava velik betonski križ. Kdo je tukaj postavil križ iz betonskega električnega stebra, kar sva drugi dan opazila ob cesti, ki iz Ljubljane pelje v Sostro, nama je vsekakor, neznanka. V nadaljevanju sva že opazila cilj najinega današnjega izleta. Samo nekaj cm zmrznjenega snega je zadostovala za smučarski tek, dveh ne ravno rosno mladih, navdušencev tega športa. Veselo smo si pomahali in nadaljevali vsak v svoji smeri. Približevala sva se geodetskem stolpu, ki pa ni višji od šest do največ osem metrov. Na Planini nad Vrhniko imajo dvaindvajset metrov visok razgledni stolp, na Resevni je dvajset metrov visok stolp tukaj pa ta majhen stolpič in še geodetski ga imenujejo. Zakaj in komu je namenjen sem iskal po internetu odgovor, pa ga nisem našel. Že sem se hotel pritožiti nad vremenom, ko se je sončku le uspelo prebiti skozi oblake. Lepa nagrada na samem vrhu, ki sicer s svojimi 747 m ni previsok toda od Šmarne Gore je pa le višji. Z Kuclja pelje dobro označena Pot dveh slapov še na Gradišče s katerega se nato spustiš preko Vrha pri Višnji Gori nazaj v dolino. Izvedela sva za krožno pot ali Pot dveh slapov, ki sva jo spravila v mojo beležko naslednjih pohodov. Midva sva se morala vrniti po isti poti, kakor sva prišla, do avtomobila, ter se nato ponovno čez Polico in po stari cest do Višnje Gore zapeljala na Vrh nad Višnjo Goro na turistično kmetijo Habjan. Kmetijo upravljata gospodar in gospodinja Marija ter dva sinova. Poleg gostilnice, ki je odprta samo ob sobotah, nedeljah in praznikih imajo še petintrideset glav živine in prepričan sem, da jim dela nikoli ne zmanjka. Postregli so nama z odlično domačo govejo juho in kar dva krožnike te odlične juhe sva pojedla. Svinjska pečenka je bila kot, da jo je nekdo narisal, nič mastna samo pusto meso in odlično pečena. Po zelju so nama potresli z ocvirki za krompir je pa že dolga znano, da je na dolenjskem zelo dober. Predpisi gor ali dol, pol litra cvička je že všteto v ceno in drugače sploh ne more biti. Pa še odlično »paše«! No, to je vse za danes pa naj še kdo reče, da se nimamo fajn !

dodaj komentar

če želiš komentirati, se prijavi ali včlani

album

dodan
07. marec 2011
fotografij
21

priporoči

Vpiši email prijatelja, kateremu želiš priporočiti album. Sporočilo ni obvezno.
prejemnik
tvoje ime
tvoj email
sporočilo
 
napaka v polju

forum kode

tekstovna povezava na album


slikovna povezava na album

prijava


napaka v polju